PADAVICA SADIK - PYTHIUM DEBARYANUM  R.HESSE

Gostiteljske rastline

Gliva je polifagna in okužuje številne vrste tako gojenih kot samoniklih rastlin.

Bolezenska znamenja

Rastline okužuje le v zgodnjih razvojnih fazah (v času kalitve in nekaj časa po vzniku). Če gliva okuži rastlino v času kalitve klica propade že v tleh. Po vzniku rastlin so bolezenska znamenja izrazita.

Na pritlehnem delu stebelca (koreninski vrat) in koreninicah se sprva pojavijo umazano rumene, pozneje rjave in črne lise, ki se večajo. Okužen del stebla začne gniti, nato se osuši in stanjša kot nit. Rastlina zgubi oporo in poleže. V vlažnem vremenu se na rastlinicah pojavi plesniva prevleka. Gliva se od obolele rastline širi radialno zato so okužene rastline v bolj ali manj okroglih gnezdih. Bolezen pospešuje visoka vlažnost.

Razvojni krog

Gliva se ohranja v odmrlih ostankih okuženih rastlin ali pa oblikuje oospore (trajne spore). V ugodnih razmerah (visoka vlažnost) oospore kalijo posredno z zoosporami ali neposredno s kličnim mešičkom. Za širjenje zoospor je potrebna tekoča voda. Če te ni, gliva v vlažni zemlji kali neposredno s kličnim mešičkom.

Gliva lahko okuži rastlino prek zoospor ali kličnega mešička. Oblikuje se micelij in na njem limonasti sporangiji. Tudi ti lahko kalijo neposredno s kličnim mešičkom ali posredno z zoosporami. Če sporangij kali posredno najprej oblikuje kratko hifo in na njej balonasti sekundarni sporangij (vezikel). Znotraj slednjega se oblikuje 100 in več zoospor z dvema bičkoma. Na miceliju se oblikujejo okroglasti oogoniji in kijasti anteridiji. Anteridij oblikuje fertilizacijsko cevko v katero prodre v oogonij. Jedro anteridija preide v oogonij in se združi z njim v zigoto.

Oplojeni oogonij oblikuje debelo celično steno in nastane t.i. oospora. Te so odporne na neugodne temperature in vlago in služijo glivi kot trajne spore. Na način kalitve oospor in sporangijev najbolj vpliva temperatura. Če je temperatura nad 18 oC kalijo v večini primerov s kličnim mešičkom, med 10 in 18 oC pa z zoosporami.

Varstvo

• fizikalno ali kemično razkuževanje tal

• setev odpornih sort

• razkuževanje semena.

• razne kulturalne metode (zračenje, dobra strukturna tla, ne pretirano gnojenje z dušičnimi gnojili, kolobar itd.)

• uporaba preventivnih in sistemičnih fungicidov.

Besedilo: Franci Celar